Vrnitev na osnovno stran Arhiv revije Socialna pedagogikaPregled srecanj, ki jih organizira ZZSPO sodelavcih ZSSPProjekti, ki jih organizira ZZSPSodelovanje
prejšnja številka 9

Socialna pedagogika 2001/4

Vol. 5

Kazalo/Contents

: naslednja številka
     
Institucionala vzgoja mladih v postmoderni Melita Kordeš Institutional education of youth in postmodern times
Očetovstvo in razvoj očetovske identitete Olga Poljšak Škraban Fatherhood and the development of father's identity
Naše vsakdanje nakupovanje, težave okoli tega in ali je komu sploh mar zanje Špela Razpotnik Our daily shopping, its problems and who cares, anyway
Kriminalna prevencija z načrtovanjem in oblikovanjem okolja Gorazd Meško Urban planning and design in crime prevention
Socialnopedagoška diagnoza (študija primera na podlagi samopredstavitve) Mitja Muršič Sociopedagogical diagnosis (case study based on self presentation)
 
 
 

 

Članek v PDF formatu

Socialna pedagogika, 2001 vol. 5, št. 4, str. 393-411.

nazaj h kazalu

Institucionala vzgoja mladih v postmoderni Institutional education of youth in postmodern times
Melita Kordeš, mag. antropologije, Dijaški dom Ivana Cankarja, Poljanska 26, 1000 Ljubljana.
Povzetek

Namen članka je analizirati, kaj se dogaja z institucionalno vzgojo v času modernizacije v družbi, ki jo imenujemo postmoderna. Razvoj bistveno vpliva tudi na odraščanje in spreminja v klasični moderni postavljena in utrjena razmerja med generacijami ter avtoritetna in pedagoška pravila. Zato članek zrcali vsakodnevno prakso in vlogo vzgojitelja, ki jo dopolni s predstavitvijo dela empirične študije, opravljene v Dijaškem domu Ivana Cankarja. V zadnjem delu članka je predstavljena vloga vzgojitelja, njegova strokovna kompetentnost in posledice vnašanja sprememb v vzgojni proces. S teoretično kot z empirično raziskavo je avtorica ugotovila, da je vzgoja mladih smiselna in pomembna naloga in da imamo odrasli v njihovem svetu pomembno ter bolj jasno opredeljeno vlogo, kot se to zdi ob površnem premisleku.

Ključne besede: postmoderna družba, mladi, vzgoja, vloga vzgojitelja

Abstract

The aim of the article is to analyse the influence of the so-called post-modern society on the institutionalised education. The shift in the society affects the process of growing up as well, changing the relations between generations, the rules of authority and education, established in the classic modern society. For this reason I reflect upon the daily routine of a tutor complementing her experience by a survey conducted in the Ivan Cankar Boarding School. In the final part of the article I present the role of the tutor, her educational background and the consequences arising from the changes introduced into the educational processes. My theoretical and field research led me to the conclusion that education remains important and meaningful and that the adults still play an important and clearly defined role in the life of young people.

Key words: postmodern society, youth, education, the role of educator


Članek v PDF formatu

Socialna pedagogika, 2001 vol. 5, št. 4, str. 413-422.

nazaj h kazalu

Očetovstvo in razvoj očetovske identitete Fatherhood and the development of father's identity
Olga Poljšak Škraban, mag. pih., Pedagoška fakulteta v Ljubljani, Kardeljeva pl. 16, 1000.
Povzetek

V članku je predstavljen koncept vlog v družini s poudarkom na oblikovanju vloge očeta in njegove roditeljske identitete. Teorija identitete, ki sloni na simboličnem interakcionizmu, je uporaben temelj za razumevanje načina oblikovanja identitete očeta. Pri izgradnji, sprejemanju in zavezi očetovski vlogi je pomembna njegova zavestna odločitev za prevzemanje skrbi in odgovornosti za druge. V dejstvu, da se odgovorno očetovstvo ne razvije samo po sebi, tiči verjetno vzrok, da je po podatkih nekaterih raziskav tudi v popolnih družinskih skupnostih najpogostejša podvloga nevpletenega, odsotnega očeta. V zaključku razmišljam o možnih in potrebnih spremembah v pogledu na očetovstvo in o izpolnjevanju očetovske vloge.

Ključne besede: očetovstvo, vloga očeta, očetova identiteta, razvoj

Abstract

This article discusses the concept of the roles in the family with the focus on the formation of the father's role and his paternal identity. The identity theory, which is based on the symbolic interaction perspective, seems very usefull for understanding the way father achieves his paternal identity. When the father constructs, accepts and makes commitments to his father's role, it is important that he makes conscious decisions about taking care and being responsible about others. The reason that some research report that the most frequent father's role (also in the complete families) is that of the distant and disengaged father, lies in the fact that the responsible fatherhood doesn't develope per se. The implications of the possible and required changes in the fatherhood and in the fulfilment of the father's role are discussed at the end.

Key words: fatherhood, father's role, father's paternal identity, development


Članek v PDF formatu

Socialna pedagogika, 2001 vol. 5, št. 4, str. 423-444.

nazaj h kazalu

Naše vsakdanje nakupovanje, težave okoli tega in ali je komu sploh mar zanje Our daily shopping, its problems and who cares, anyway
Špela Razpotnik, univ. dipl. soc. ped., Pedagoška fakulteta v Ljubljani, Kardeljeva pl. 16, 1000.
Povzetek

Članek obravnava pojav potrošništva in ga postavlja v kontekst širših družbenih procesov, izzivov ter pasti sodobnega časa. Pojavu izmakne njegova vsakodnevnostna ter samoumevna tla in ga osvetli s pogledi mnogih družbeno kritičnih teoretikov. Opozarja na tesno povezavo potrošništva ter naše udeleženosti v njem z negativnimi družbenimi spremembami.

Ključne besede: potrošništvo, novi kapitalizem, razslojevanje družbe, nova revščina, objektni čas, nakupovalni centri, osveščeno nakupovanje

Abstract

The article looks at consumerism in the context of processes, challenges and traps of the modern society. By taking the obvious and the self-evident away, the article presents opinions of many critical theorists and highlights the negative changes in the society related to consumerism.

Key words: consumerism, new capitalism, segregation of the society, new poverty, object time, shopping centres, shopping awareness


Članek v PDF formatu

Socialna pedagogika, 2001 vol. 5, št. 4, str. 445-468.

nazaj h kazalu

Kriminalna prevencija z načrtovanjem in oblikovanjem okolja Urban planning and design in crime prevention
Gorazd Meško, dr. soc. ped., Visoka policijsko-varnostna šola, pridružena Univerzi v Ljubljani, Kotnikova 8, 1000 Ljubljana.
Povzetek

Avtor v prispevku predstavlja kriminolo preventivno teorijo branjenega prostora (angl. defensible space), ki temelji na delu Newmana (1972). V prispevku razpravlja o dimenzijah branjenega prostora, ki so občutek pripadnosti določenemu območju ali teritorialnost; naravno nadzorstvo ali sposobnost in pripravljenost ljudi zaznati tujce in "potencialno nevarne ljudi" v okolju, kjer živijo; zunanja podoba vsebuje elemente, ki vplivajo na zaznavo ljudi v okolju; in okolje, ki naj bi omogočalo kakovostno nadzorovanje lastnega "ekosistema". V prispevku avtor predstavi se metaanalize načrtovanja okolja in preprečevanja kriminalitete, ki so jih opravili v zahodnih evropskih drzavah in v ZDA. Rezultati študij kažejo sila različne rezultate, od ugodnih pa do nezaželenih učinkov takšnih poskusov preprečevanja kriminalite. Takšne poskuse preprečevanja kriminalitete ljudje doživljajo tudi kot napad na svojo zasebnost in pravico do gibanja. Poleg tega pa teorija o branjenem prostoru izhaja iz srednjeveške miselnosti, da je treba ubraniti trdnjavo pred zunanjimi napadalci. Takšna miselnost je bila v tistih časih dokaj upravičena, sedaj pa, ob vse večji mobilnosti ljudi in vse večji urbanizaciji življenjskih okolij, ne dosega svojega prvotnega namena. Tako torej govorimo o branjenem prostoru, ki pa ni nujno obranjen pred kriminaliteto in storilci kaznivih dejanj.

Ključne besede: preprečevanje kriminalitete, branjeni prostor, kriminaliteta, situacijsko preprečevanje kriminalitete

Abstract

The author presents the crime prevention theory of defensible space based on Newman work (1972). He discusses various dimensions of the defensible space, such as belonging to a specific space; natural control or, rather, ability and willingness of people to recognise strangers and people "potentially dangerous" to their territory; the elements that affect people's perceptions in the environment; and environment that enables good control over its ecosystem. The author also looks at the meta-analyses of urban planning in crime prevention as conducted in Western Europe and the USA. Their results vary considerably, ranging from favourable to those showing unwanted side effects. Such attempts of crime prevention are often perceived by people as an attack on their privacy and freedom of movement. Furthermore, this theory of defensible space has its roots in the Middle Ages when it was necessary to defend the fortress from the outside aggressors. It may have been justified in the Middle Ages, today, however, at the time of high migration and urbanisation, it seems to be missing its point. We can still discuss the defensible space but it may not be safe from crime and criminals

Key words: crime prevention, defensible space, crime, situational crime prevention


Članek v PDF formatu

Socialna pedagogika, 2001 vol. 5, št. 4, str. 469-491.

nazaj h kazalu

Socialnopedagoška diagnoza (študija primera na podlagi samopredstavitve) Sociopedagogical diagnosis (case study based on self presentation)
Mitja Muršič, univ. dipl. soc. ped., Peršonova 31, 2250 Ptuj.
Povzetek

Prispevek opisuje poskus socialnopedagoškega diagnosticiranja in načrtovanja pomoči mladostnici na podlagi njene samoprezentacije v polstrukturiranem intervjuju. Avtor predstavlja povzetek rekonstruktivno hermenevtične kvalitativne analize empiričnega materiala, s pomočjo katere odkriva pomene dekletovih tematizacij, gradi kompleksno sliko njene življenjske umeščenosti in izpeljuje izhodišča za socialnopedagoško obravnavanje.

Ključne besede: socialnopedagoška diagnostika, hermenevtski pristop, samopredstavitev mladostnika, individualno vzgojno načrtovanje

Abstract

This article presents an attempt of sociopedagogical diagnosis and a subsequent care plan to help a teenage girl, based on her self presentation in a half-structured interview. The author outlines the summary of the reconstructive hermeneutic analysis of the empiric material, unveiling the meaning of the girl's themes, building a complex picture of her position in her environment, and drawing conclusions for sociopedagogical diagnosis.

Key words: sociopedagogical diagnosis, hermeneutic approach, self presentation of the adolescent, individual educational planning