Vrnitev na osnovno stran Arhiv revije Socialna pedagogikaPregled srecanj, ki jih organizira ZZSPO sodelavcih ZSSPProjekti, ki jih organizira ZZSPSodelovanje
prejšnja številka 9

Socialna pedagogika 2002/4

Vol. 6

Kazalo/Contents

: naslednja številka
     
O timskem delu v stanovanjski skupini (ali o vsebinskem prispevku prenove k delu vzgojiteljev) Alenka Kobolt in
Franc Jerebic
Team work in group homes (the impact of the renovation of educational residential institutions on the work of youth care workers)
Mladostnik/ca v družini in medsebojno doživljanje družinskih članov Olga Poljšak Škraban An adolescent in the family and the interacting experience of family members
Socialni pedagog – poklicni govorec Nataša Martinjak Social pedagogue – a professional speaker
Specifične komunikacijske tehnike v svetovalno-terapevtski praksi Tomaž Vec Specific communication techniques in therapeutic counseling
Nasilje v stripih štirih generacij Bojan Dekleva Violence in comic books of four generations

 

 

 


Članek v PDF formatu

Socialna pedagogika, 2002 vol. 6, št. 4, str. 343-368.

nazaj h kazalu

O timskem delu v stanovanjski skupini (ali o vsebinskem prispevku prenove k delu vzgojiteljev) Team work in group homes (the impact of the renovation of educational residential institutions on the work of youth care workers)
Alenka Kobolt, dr. soc. ped., Pedagoška fakulteta, Ljubljana, Kardeljeva pl. 16, 1000 Ljubljana;
Franc Jerebic
, prof. soc. ped., Mladinski dom Maribor - Stanovanjske skupine, Letonijeva 5, 2000 Maribor.
Povzetek

Prispevek opozori na vsebinske in organizacijske spremembe, ki jih je pred leti skušal vnesti v delo naših vzgojnih zavodov  večletni proces prenove vzgojnih zavodov. Analizira tisti del vsebinskih sprememb, ki se nanašajo na timsko delo v stanovanjskih skupinah. Izhaja iz teze, da je za funkcioniranje stanovanjske skupine uspešno timsko delo ključni vidik. S tem postanejo pomembni tisti elementi, ki spodbujajo razvoj tima, prispevajo k razvidnosti dogajanj in k dobri komunikaciji med člani tima in med njimi ter uporabniki. Ključni pogoji za uspešno delo v stanovanjski skupini se navezujejo na kakovost medsebojnih odnosov: od doživljanja zavezanosti nalogam in ciljem, do načinov reševanja sporov, izpolnjevanja dogovorov in ne nazadnje tudi odnosov, ki se vzpostavijo med skupino in okoljem. V tem procesu dobi pomembno mesto supervizija, ki omogoča sprotno refleksijo dogajanja med osebjem in prispeva k iskanju individualno relevantnih pristopov do uporabnikov. Predstavljen je pogled strokovnih delavcev štirih stanovanjskih skupin Mladinskega doma v Mariboru na to, koliko je pri njih timskega dela in kako uresničujejo svoje vzgojno delo.

Ključne besede: timsko delo, prenova organizacij za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju, stanovanjska skupina, vzgojitelj, pedagoški cilji

Abstract

The article brings to our attention the contextual and organisational changes in the work of the institutions that were the result of the renovation process in them some years ago. It analyses the changes regarding team work in group homes and it takes as its starting point the thesis of the team work being the key element of successful functioning of such a group unit. This, in turn, raises the importance of those elements which foster team development, contribute to the transparency of the events and to good communication among team members as well as among them and the users. The key factor of successful work in a group unit is linked to the quality of relationships: from experiencing commitment for the tasks and goals to the different ways of solving conflicts, fulfilling one's obligations, and, last but not least, to the relationship between the group and its environment. Within this process, an important role is played by supervision, which enables an ongoing reflection of what is going on among the staff and contributes to the search of individually relevant approaches to users. The article presents the opinions of staff members working in four group units of the Maribor Youth Centre on the extent of team approach in their work and how they are fulfilling their tasks.

Key words: team work, small group unit, child care worker, renewal of residential care, sociopedagogical goals


Članek v PDF formatu

Socialna pedagogika, 2002 vol. 6, št. 4, str. 369-394.

nazaj h kazalu

Mladostnik/ca v družini in medsebojno doživljanje družinskih članov An adolescent in the family and the interacting experience of family members
Olga Poljšak Škraban, dr. soc.ped., Pedagoška fakulteta v Ljubljani, Kardeljeva pl. 16, 1000 Ljubljana.
Povzetek

Avtorica v prispevku raziskuje značilnosti družinskih sistemov, ki omogočajo mladostnikom bolj ali manj uspešno spoprijemanje z razvojnimi nalogami, ki jih pred njih postavlja adolescenca. Teoretične okvire raziskovanja predstavlja sistemska teorija, ki omogoča razumevanje dogajanja v družinskih sistemih. Članek se osredotoča na analizo vlog v družini, na zadovoljevanje potreb posameznika in družine - posebej še na potrebo vseh družinskih članov po avtonomiji in povezanosti ter na strukturo družine. V nadaljevanju se usmerja na značilnosti komunikacije, na ravnanje s čustvi in  konflikti, na ravnanje s spremembami ter  na različnosti doživljanja interakcij v družini s strani več družinskih članov. Avtorica zaključuje z ugotovitvijo, da se družina uspešno spoprijema z razvojnimi nalogami, ki jih pred njo postavlja odraščujoči mladostnik, če zmore vedno znova vzpostavljati prostor za obojestransko odprto komunikacijo in s tem omogoči pogoje za vzpostavljanje ravnotežja med avtonomijo in povezanostjo družinskih članov.

Ključne besede: družinski sistem, mladostnik v družini, medsebojno doživljanje družinskih članov

Abstract

The article presents the characteristics of family systems which enable young people a more or less successful coping with the developmental tasks of adolescence. The theoretical research framework is provided by systemic theory which contributes to the understanding of family systems. The article analyses family roles, how the needs of the individual and the family are met – especially the needs of all family members for autonomy and connectedness, and the family structure. Then it focuses on the characteristics of communication, on the management of emotions and conflicts, on how to cope with changes, and on the different interactions within the family as experienced by different family members. The author claims that the family can successfully cope with the developmental tasks of the young adolescent if it manages to create and recreate an open space for two-way communication, where the necessary conditions for establishing a balance between autonomy and connectedness of family members can be created and maintained.

Key words: system, adolescent in the family, interacting experience of family members


Članek v PDF formatu

Socialna pedagogika, 2002 vol. 6, št. 4, str. 395-404.

nazaj h kazalu

Socialni pedagog – poklicni govorec Social pedagogue – a professional speaker
Nataša Martinjak, univ. dipl. soc. ped., Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik, Novi trg 43a, 1240 Kamnik.
Povzetek 

V veščinami služi članku avtorica približuje in prepleta komunikacijo in retoriko. Socialnega pedagoga predstavi kot tistega, ki si z retoričnimi kruhprenaša retorične . Beseda je njegovo orožje, zato ne sme biti sama sebi namen, ker s tem zbledi. Socialni pedagog kot drugačen učitelj veposlušalstvom, ki mu ne ščine na uporabnike svojih uslug, da bi krepil njihove komunikacije. Socialni pedagog je poklicni govorec pred prizanakakšna je njegova ša s kritikami. Govorna umetnost je tista, znotraj katere ustvarja, se uveljavlja in dela dobro. Zato ni vseeno, pripoved.

Ključne besede: medosebna komunikacija, retorika, veščina, socialni pedagog, učenje, govor, vplivanje

Abstract

The author of this article draws parallels and comparisons between communications and rhetoric. She exposes the profession of a social pedagog as the one that uses rhetoric skills to earn a living. The social pedagogue as a different kind of teacher uses his/her rhetoric skills on the users of his/her services in order to support their communications. The social pedagogue is a professional public speaker who is not protected from his audience's criticism. He/she works in the domain of the spoken word, this is where he/she gains his/her recognition, where he/she can do his/her good work. It does matter indeed what his/her narrative is about. 

Key words: interpersonal communication, rhetorics, skill, social pedagogue, learning, speech, influence


Članek v PDF formatu

Socialna pedagogika, 2002 vol. 6, št. 3, str. 405-429.

nazaj h kazalu

Specifične komunikacijske tehnike v svetovalno-terapevtski praksi Specific communication techniques in therapeutic counseling
Tomaž Vec, dipl. psih., spec. psih. svet., Pedagoška fakulteta v Ljubljani, Kardeljeva pl. 16, 1000 Ljubljana.
Povzetek

V članku so predstavljene nekatere komunikacijske tehnike, poznavanje katerih nam lahko po eni strani omogoča bolj funkcionalno lastno komunikacijo in po drugi strani vanjo usmerja sogovorca. Osvetljeno je zgolj ozko področje nekaterih komunikacijskih tehnik, ki se uporabljajo v svetovalni praksi in ki delujejo potencialno terapevtsko.

Ključne besede: komunikacija, komunikacijske tehnike, svetovanje, razjasnjevanje z vprašanji, zrcaljenje, parafraziranje, aktivno poslušanje in razumevanje, interpretiranje, konfrontiranje, povzemanje

Abstract

The article describes some communication techniques which can assist us in having a more functional communication ourselves as well as help directing our conversational partner. Highlighted are some communication techniques used in counseling which can be therapeutic.

Key words: communication, communication techniques, counseling, questioning, reflecting, paraphrasing, active listening and understanding, interpreting, confronting, summarizing


Članek v PDF formatu

Socialna pedagogika, 2002 vol. 6, št. 4, str. 430-466.

nazaj h kazalu

Nasilje v stripih štirih generacij Violence in comic books of four generations
Bojan Dekleva, dr. psih., Pedagoška fakulteta v Ljubljani, Kardeljeva pl. 16, 1000 Ljubljana.
Povzetek

Članek opisuje in primerja izbrana stripe štirih avtorjev štirih različnih generacij od tiste 40. let do tiste 90. let prejšnjega stoletja. Analizira prikazovanje nasilja v teh stripih ter nekatere splošne značilnosti strukture vsakodnevnega življenja junakov v stripih. Teza prispevka je, da je mogoče najti značilne povezave med spreminjanjem življenjskih struktur in prikazovanjem nasilja v stripih štirih generacij.

Ključne besede: strip, nasilje, vsakodnevno življenje, Eisner, Spiegelman, Kordej, Dylan Dog

Abstract

The article describes and compares selected comic books of four authors who belong to four generations, from that of the 40-es to that of the 90-es of the previous century. The characteristics of presentation of violence in those comic books are analysed and some structures of everyday life of comic books’ heroes are compared. The thesis of the paper is that it is possible to find typical relations between both: the changing of everyday structures and the characteristics of presentation of violence through four generations of comic books.

Key words: comic books, graphic novels, everyday life, Eisner, Spiegelman, Kordej, Dylan Dog