Vrnitev na osnovno stran Arhiv revije Socialna pedagogikaPregled srecanj, ki jih organizira ZZSPO sodelavcih ZSSPProjekti, ki jih organizira ZZSPSodelovanje

prejšnja številka 9

Socialna pedagogika 1997/1

Vol. 1

Kazalo/Contents

: naslednja številka
     
Teoretične osnove socialnopedagoških intervencij Alenka Kobolt Theoretical foundations of social pedagogical interventions
Oblikovanje življenjskega sveta mladih Mirjana Ule Formation of youth lifestyles and cultures
Koncept življenjsko usmerjene socialne pedagogike v sodobni družbi tveganja Darja Zorc - Maver The concept of 'life-oriented' social pedagogy in the modern risk society
Oblikovanje in razvoj identitetnih statusov pri študentih socialne pedagogike Olga Poljšak Škraban Identity status formation and development in students of social pedagogics
Kaj lahko psihoanaliza ponudi socialni pedagogiki? Branko Franzl What can psychoanalysis offer social pedagogy?
Šola in socialna pedagogika Mitja Krajnčan School and social pedagogy
 

 

Socialna pedagogika, 1997 vol. 1, št. 1, str. 7-26.

nazaj h kazalu

Teoretične osnove socialnopedagoških intervencij Theoretical foundations of social pedagogical interventions
Alenka Kobolt, dipl. psih., dr.soc. ped., Pedagoška fakulteta, Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana.
Povzetek

Ne glede na prisotnost socialno pedagoške prakse v mnogih izobraževalnih in vzgojnih prostorih pri nas, v slovenskem prostoru še nimamo preglednega prispevka, ki bi poskušal opredeliti tudi teoretsko umeščenost intervencij tega strokovnega profila. To vrzel skuša vsaj delno zapolniti ta članek. V prispevku so najprej predstavljene intervencije oziroma posegi socialnih pedagogov v kontinuumu med izobraževanjem, vzgojo, svetovanjem in socialno terapevtskim delom z mladimi in odraslimi s težavami v socialni integraciji. Razmislek velja predvsem teoretičnim osnovam intervencij socialnega pedagoga. Te moramo razumeti kot osnoven element, na katerem temeljijo in iz njega izhajajo metodične izpeljave intervencij socialnega pedagoga v konkretnem življenskem prostoru. Prvo nadaljevanje prispevka predstavlja naslednja teoretična izhodišča: psihoanalitično tradicijo na področju socialno pedagoškega dela, prispevek humanističnih smeri s posebnim poudarkom na delu C. Rogersa, koncepte ego psihologije in teorije samopojmovanja ter komunikacijsko in sistemsko paradigmo. To so le nekatere izmed osnovnih teoretskih premis, ki so prisotne tako v evropskem kot tudi slovenskem strokovnem prostoru. Članek se nadaljuje v naslednji številki revije.

Ključne besede: socialna pedagogika, teoretične osnove socialno pedagoških intervencij, umestitev in opredelitev intervencij

Abstract

Although different models of social pedagogical work are being implemented in practice, there has as yet been no paper published in Slovenia which would bring a consistent overview of theoretical foundations of our profession. This paper tries to give some answers to the questions about the theoretical backgrounds of interventions of social pedagogues. Interventions are described to lai in the continuum between education, care work, counseling and social therapy, which could all of them be found in work with chldren, youth and adults with special needs and problems in social integration. Although there exists a great scope of various types and models of social pedagogical interventions there is a common base to them all - the theoretical understanding of the field. The first part of the paper (which is published in this issue) presents four theoretical models which can be understood as elements of this underlying base. These are: the psychoanalitical understanding and model of "life space interventions" (LSI), the humanistic paradigm of understanding human behaviour, emotions and motivation, concepts of ego psychology and the model of self-concept, communication and system theory. Some additional elements will be described in the second part of the paper (published in the next issue).

Key words: social pedagogy, theoretical foundations of social pedagogical interventions, definition and contextualization of social pedagogic interventions


 

Socialna pedagogika, 1997 vol. 1, št. 1, str. 27-36.

nazaj h kazalu

Oblikovanje življenjskega sveta mladih Formation of youth lifestyles and cultures
Mirjana Ule, dr. psih., Fakulteta za družbene vede, Kardeljeva ploščad 5, 1000 Ljubljana.
Povzetek

Članek skozi kratek zgodovinski pregled sledi nastajanju pojava vrstniške kulture mladih, oblikovanju mladinskih stilov ter individualizaciji življenjskih potekov, kar vse govori za relativno osamosvojenost mladinskega sveta in socializacije. Ta razvoj pa ni samoumeven, saj v 90. letih srečujemo zmanjševanje pomena mladinskih kultur in stilov ter obrat mladih v sfero zasebnosti. Ta obrat prinaša povečano anomičnost mladine ter spodbuja razvoj narcističnih subjektnih struktur.

Abstract

In a short historical overview, the article follows the development of the youth peer culture phenomenon, the formation of youth styles and individualisation of life biographies, which all point to a relative independence of the world of the young and their socialisation. This development, however, is not to be considered as self-evident, since in the 90's we are meeting with a diminishing importance of youth cultures and their styles as well as with a switch of the young into the sphere of privacy. This switch has brought about an increased anomity of experiences of youth and has encouraged the development of narcistic subject structures.


 

Socialna pedagogika, 1997 vol. 1, št. 1, str. 36-44.

nazaj h kazalu

Koncept življenjsko usmerjene socialne pedagogike v sodobni družbi tveganja The concept of 'life-oriented' social pedagogy in the modern risk society
Darja Zorc - Maver, dipl. ped., dr.soc. ped., Pedagoška fakulteta, Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana.
Povzetek

Namen članka je predstaviti sodobne družbene spremembe, ki jih avtorji opisujejo s procesi pluralizacije in individualizacije življenjskih stilov. Iz tega izhajajo nove možnosti in tveganja za posameznika. Vse te spremembe vplivajo na socialno pedagogiko. Koncept življenjsko usmerjene socialne pedagogike, ki ga je utemeljil nemški socialni pedagog Hans Thiersch predstavlja pomemben prispevek k teoriji in praksi socialne pedagogike v družbi tveganja.

Ključne besede: družba tveganja, koncept življenjsko usmerjene socialne pedagogike

Abstract

The article presents the changes in our modern society, described by the authors as the process of pluralisation and individualisation of life styles. For an individual these changes represent new possibilities as well as risks, which is all reflected in social pedagogy. The concept of life space orientation, developed by the German social pedagogue Hans Thiersch, is an important contribution to the theory as well as practice of social pedagogy in a modern risk society.

Key words: risk society, concept of life space orientation


 

Socialna pedagogika, 1997 vol. 1, št. 1, str. 45-59.

nazaj h kazalu

Oblikovanje in razvoj identitetnih statusov pri študentih socialne pedagogike Identity status formation and development in students of social pedagogics
Olga Poljšak Škraban, mag. psih., Pedagoška fakulteta, Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana.
Povzetek

V članku so predstavljeni rezultati raziskave, katere namen je bil ugotoviti identitetne statuse mladostnikov v pozni adolescenci (v času študija) ter razvojne trende v oblikovanju le-teh. V vzorcu je 98 študentov Pedagoške fakultete, smer socialna pedagogika. Uporabljen je bil vprašalnik EOMEIS-2 (The Extended Objective Measure of Ego Identity Status, Adams et al. 1989), ki temelji na Marcijevi teoriji identitetnih statusov. Instrument je sestavljen iz vprašanj, ki se nanašajo na prisotnost oz. odsotnost eksploracije in identificirajo zavezo za vsako postavko, ki se nanaša na posamezne identitetne statuse na ideološki in interpersonalni podlestvici. Glede na dejstvo, da je univerzitetno okolje tisto, ki omogoča različne izkušnje in vzpodbuja evalvacijo zavez in opredelitev glede na različne vrednote in stališča, se pričakuje, da se identitetni statusi v času študija razvijajo progresivno. Pričujoča raziskava je pokazala statistično pomembne razlike v upadu statusa privzete identitete in moratorija, kar kaže na progresivni razvoj, hkrati pa sicer statistično nepomembne razlike v upadu statusa oblikovane identitete in rasti statusa razpršene identitete, kar nakazuje nazadovanje v oblikovanju identitetnih statusov.

Ključne besede: identiteta, identitetni statusi, razvoj, pozna adolescenca

Abstract

The paper represents findings of the research, which explores the identity formation and development in late adolescents. A sample consists of 98 university students of Faculty of Education, Department of Social Pedagogics. Identity was measured with The Extended Objective Measure of Ego Identity Status (EOMEIS-2, Adams et al. 1989) based on Marcia's theory of identity statuses. The instrument consists of items that assess self-reported presence or absence of exploration and identified commitments to ideological and interpersonal life-style values, goals, and standards. Because of the fact that college environments provide a diversity of experiences that can both trigger consideration of identity issues and suggest alternative resolutions for identity concerns, the greatest gains in identity formation should occur. In general I found that there are significant differences in the Foreclosure and Moratorium status which decrease (which is developmental progressive). But there is also statistical non-significant evidence, that Identity Achievement status decrease and Identity Diffusion status increase, which is developmental regressive.

Key words: identity, identity statuses, development, late adolescence


 

Socialna pedagogika, 1997 vol. 1, št. 1, str. 61-89.

nazaj h kazalu

Kaj lahko psihoanaliza ponudi socialni pedagogiki? What can psychoanalysis offer social pedagogy?
Branko Franzl, dipl. psih., specialist klinične psihologije, Zdravstveni dom Bežigrad, Kržičeva 10, 1000 Ljubljana.
Povzetek

Od prvih začetkov na prehodu iz 19. v 20. stoletje se je psihoanaliza iz ozke klinične teorije nevroz razvila v občo psihološko teorijo osebnosti. Ker je poglabljanje in širitev psihoanalize v sto letih njenega razvoja, potekalo v številnih smereh in na različnih področjih, lahko navidezno razcepljenost v množico smeri in šol preseže le zgodovinski pristop v proučevanju psihoanalize. Integracijski procesi zadnjih let potrjujejo, da gre za koherenten teoretski sistem, ki pokriva izjemno široko polje razlag človeškega doživljanja in vedenja. Vzporedno s tem razvojem se je spreminjalo tudi mesto psihoanalize v krogu humanističnih znanosti. Vpliv njenih idej in spoznanj se je razširil daleč preko razlag psihopatoloških fenomenov in poleg psihoterapije je opazno zaznamovala tudi prakso na številnih področjih ukvarjanja s posamezniki in skupinami. Z novostmi, ki so jih v psihoanalizo prinesla spoznanja razvojne ego psihologije in razširtev interpersonalnega vidika z znanjem o najzgodnejših procesih razvoja objektnih odnosov, se odpirajo nove možnosti tudi za razumevanje pojavov, s katerimi se ukvarja socialna pedagogika.

Ključne besede: psihoanaliza, socialna pedagogika

Abstract

From its first beginnings at the turn of this century when it was only a narrow clinical theory, psychoanalysis developed into a universal psychological theory of personality. In its one hundred years of existence, the deepening and expansion of psychoanalysis proceeded in different directions and in various fields. This apparent cleavage into a variety of directions and schools can only be overcome by a historical approach to the research of psychoanalysis. The integrational processes of recent years confirm psychoanalysis to be a coherent theoretical system covering an extremely wide explanatory field of human experience and behaviour. Concomitant to this development changed also the position of psychoanalysis within the circle of humanistic sciences. The influence of its ideas and concepts has spread far beyond the mere explanation of psychopathological phenomena and has next to psychotherapy left a noticeable mark on the practice of individual and group treatment in numerous fields. With the novelties introduced into psychoanalyis through the findings of developmental ego psychology and the enrichment of the interpersonal aspect with the knowledge of the earliest processes of objective relationship development, new possibilities for understanding the phenomena that are dealt with in social pedagogy are opening up.

Key words: psychoanalyis, social pedagogy


 

Socialna pedagogika, 1997 vol. 1, št. 1, str. 91-100.

nazaj h kazalu

Šola in socialna pedagogika School and social pedagogy
Mitja Krajnčan, dipl. defektolog-vzgojitelj MVO, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana.
Povzetek

Prispevek podaja videnja nekaterih nemških avtorjev o šoli in socialni pedagogiki. V nadaljevanju predstavlja tako vzgojo in šolo kot njun družbeni kontekst. Opisano je delovanje šole, njeni mehanizmi selekcije in uspeha, kompetentnce odločanja ter sodelovanja. V zaključku prikazuje možnosti socialnega pedagoga v šolskem polju.

Ključne besede: šola, socialni pedagog, učenec, učitelj, jedrna skupina

Abstract

The article brings the views of certain German authors on social pedagogy. It presents education, school and their social context. The conditions of school, its mechanisms of selection and achievement, competences of decision making and cooperation are analysed. At the end it looks at the opportunities available to the social pedagogue in the school field.

Key words: school, social peagogue, learner, teacher, core group