Socialna pedagogika, 1997 vol. 1, št. 2, str. 5-23.

nazaj h kazalu

Članek je nadaljevanje v prejšnji številki revije objavljenega prispevka z istim naslovom. Podaja pregled teoretičnih modelov, ki potrjujejo zasnovanost in utemeljenost socialnopedagoškega poseganja ter umešča in opredeljuje socialno pedagoške intervencije. Tokratno nadaljevanje pregledno niza še nekaj konceptov, ki pomenijo prispevek k teoriji intervencij. V prejšnji številki so bili predstavljeni prispevki psihoanalize, humanističnih konceptov, usmeritev ego psihologije in samopojmovanja, prispevek teorije komunikacij in sistemske paradigme. Tokrat so predstavljeni ostali koncepti. Pri tem so označene bistvene premise posameznega modela in dodana kratka evalvacija prispevka k socialno pedagoškemu razumevanju in delovanju. Najprej je predstavljen učno vedenjski model, sledi koncept kognitivne psihologije. Ker je delo socialnega pedagoga tako individualno kakor tudi skupinsko utemeljeno, bi bila predstavitev brez skupinskega dela enostranska, zato prispevek vključuje skupinsko dinamični model in predstavi dve metodi, ki iz tega koncepta izhajata: senzitivni trening ter metodo tematsko centrirane interakcije, ki se je na področju socialne pedagogike dodobra uveljavila. Sledi predstavitev integrativnega modela - vzpodbujanja razvoja socialne kompetence. Pristop je uporaben v skupinski socialno-pedagoški praksi in se je izvorno razvil na tem področju. Vključuje različne teoretske premise in je usmerjen v pridobivanje socialnih veščin. Zaradi preobsežnosti v predstavitev niso vključeni ostali integrativni modeli (koncept integrativne metodike socialno pedagoškega dela, psiho-edukacijski model ...), ki bodo verjetno predmet razprave v novih prispevkih. S tem niso izčrpani vsi teoretski temelji, iz katerih socialno pedagoške intervencije zajemajo teoretično znanje.

Ključne besede: socialna pedagogika, socialno pedagoške intervencije, učno-vedenjski model, kognitivni modeli, skupinsko-dinamični model, senzitivni trening, model tematsko centrirane interakcije, treningi socialnih veščin oziroma socialno terapevtska igra vlog - interaktivna vzgoja.

The paper represents the second part of the article of which the part was published in the previous issue. Both papers present various models of theoretical background of social pedagogical interventions. In the first part of the paper the following models were presented psychoanalytical understanding and Redl's conception of therapeutic environment in institutional child and youth care, humanistic paradigm with Roger's nondirective model, concepts of ego psychology involving theories of self-concept, the contribution of communication and system theory. The second part presents learning and behaviour modification models and the contribution of cognitive therapy. As work with groups is the basic part of social pedagogical practice the group dynamic concept is evaluated also and the major methods of this concept are described: sensitivity training and theme-centred-interaction of Ruth Cohn. Finally the integrative model of social skill training programmes is presented. The next part of the paper will deal with some more complex integrative models of child and youth care practice.

Key words: social pedagogy, social pedagogical interventions, learning and behaviour model, cognitive concepts, group dynamic model, sensitivity training, theme centred interaction, social skill training programmes.

Socialna pedagogika, 1997 vol. 1, št. 2, str. 25-46.

nazaj h kazalu

Raziskovanje družine je v našem prostoru razmeroma slabo razvito. Pričujoča raziskava poskuša raziskati vlogo družine v oblikovanju in razvoju identitete pri mladostnikih.V raziskavo je bilo vključenih 30 študentov 2. letnika socialne pedagogike s Pedagoške fakultete v Ljubljani. Družinske dejavnike smo ugotavljali z intervjujem, ki temelji na sistemski teoriji in je bil ocenjen z Beaversovimi ocenjevalnimi lestvicami (Timberlawn Family Evaluation Scales, 1976). Cluster analiza družinskih dejavnikov pokaže, da se posamezniki uvrščajo v dve skupini, ki se med seboj jasno razlikujeta po funkcionalnosti. Glede na rezultate posameznikov, dobljene z dvema vprašalnikoma identitete (EOMEIS- 2- The Extended Objective Measure of Ego Identity Status, Adams et al. 1989, katerega osnovo predstavlja Marcieva teorija identitetnih statusov in Wessman in Ricksovega vprašalnika (1966), ki temelji na Eriksonovi teoriji psihosocialnega razvoja) in uvrstitev v že omenjeni skupini bolj in manj funkcionalnih družin, smo opravili diskriminantno analizo. Rezultati nakazujejo na dejstvo, da posamezniki, ki izhajajo iz manj funkcionalnih družin, oblikujejo identiteto prej kot tisti iz bolj funkcionalnih družin. Kaže, da so ti mladostniki opremljeni z neko "močjo" (večjo storilnostjo), ki jim pomaga pri razreševanju konfliktov v družini in spoprijemanju z identitetnimi vprašanji, v katere so zaradi družinskih razmer potisnjeni prej kot pa vrstniki iz bolj funkcionalnih družin.

Ključne besede: družina, razvoj identitete, psihosocialni razvoj.

In Slovenia the family is a rather undeveloped area of research. the present study focuses on the role the family plays in forming and developing the identity of adolescents. The research included 30 second year social pedagogy students of the Faculty of Education in Ljubljana. The characteristics of their families were collected in an interview based on system theory and were evaluated by Beavers' evaluation scales (Timberlawn Family Evaluation Scales, 1976). The cluster analysis of family factors reveals the classification of individuals into two distinct groups differing in family functionality. The discriminative analysis was applied to the results which were collected by two identity questionnaires (EOMEIS-2 - The Extended Objective Measure of Ego Identity Status, Adams et al 1989, based on Marcia's identity status theory; and Wessman's and Rick's questionnaire (1996), based on Erikson's psychosocial development theory). The result show that individuals from less functional families form their identity earlier than those from more functional families. The adolescents from the former group seem to be equipped with a certain "power" (greater efficiency), which helps them solve family conflicts they are pushed into due to their family situation and face identity questions earlier than their peers from more functional families.

Key words: family, identity development, psychosocial development

Socialna pedagogika, 1997 vol. 1, št. 2, str. 47-70.

nazaj h kazalu

Prispevek skuša na strnjen ter dovolj sistematičen in kronološko pregleden način prikazati, kako je nastajala in se razvijala Freudova psihoanalitična teorija. V podrobno predstavitev in razlago posameznih delov teorije se avtor ni spuščal in celo bistveni elementi so predstavljeni na kar se da enostaven način. Članek nikakor ne more nadomestiti poglobljenega študija Freudovih del in pisanj klasikov psihoanalize, lahko je pa začetniku opora, da v takšnem študiju ne izgubi orientacije.

Ključne besede: psihoanaliza, zgodovina in razvoj psihoanalize.

The paper tries to present in a compact but systematic and chronologically clear way the origin and development of Freud's psychoanalytical theory. It does not go into detail and does not explain the separate parts of the theory. Even the most essential elements are presented in the simplest possible way. The article certainly cannot replace a deeper involvement with Freud's work and with the writings of other psychoanalysts. It can, however, be of an assistance to a beginner and offer him/her orientation in such an undertaking.

Key words: psychoanalysis, history and development of psychoanalysis.

Socialna pedagogika, 1997 vol. 1, št. 2, str. 71-86.

nazaj h kazalu

Prispevek predstavlja nekatere ugotovitve proučevanja policije, policistov in izvajanja policijskega dela predvsem v Veliki Britaniji. Ugotavljali so, kaj policisti delajo, kdo so, kakšni so in kako "mislijo", kako jih usposabljanje oblikuje, kakšno je javno mnenje o njih, kako se izvaja policijska praksa, ali in koliko so pošteni, kako so učinkoviti, kdo in kako upravlja in nadzira policijo in kako je policija prišla v sedanji položaj. Na podlagi zastavljenih sprašanj in ugotovitev smo izdelali model za proučevanje omenjene poklicne skupine. Področja proučevanja policistov bi v prilagojeni obliki lahko bila področja proučevanja tudi na socialnopedagoškem področju, predvsem v vzgojnih zavodih in penalnih institucijah.

Ključne besede: policija, kultura, poklic.

The paper deals with the problems of studying the police and policing, especially in Great Britain. The introduced model for the studying the police consists of the following questions: What do the police do? Who are the police? How efficient/effective are the police at their work? What are the expectations of the public and experts about policing? How and who manages and controls the police? How did policing get to its current position? An established model for studying the police offers a possibility for application in the field of social pedagogy, especially for those studying youth and child care workers.

Key words: police, culture, profession.