- Povzetek
-
- Na prelomu tisočletja smo se pri obravnavanju
mladostnih prestopnikov znašli v konceptualni zmedi. Družbeno
politični dejavniki, ki imajo v rokah vzvode oblasti, še vedno
verjamejo, da bi bilo mogoče zajeziti naraščajočo kriminaliteto in
socialno patologijo med mladimi z doslednim nadzorovanjem in strogim
in pravičnim kaznovanjem, čeprav takšne usmeritve v razvitem svetu v
zadnjih petindvajset letih niso dale pozitivnih rezultatov in je
kriminaliteta, skupaj s socialno patologijo med mladimi, vseskozi
nenehno naraščala. Del strokovne javnosti se zavzema za dosledno
spoštovanje človekovih pravic in za izobraževanje storilcev kaznivih
dejanj, kar naj bi prispevalo najprej k ohranitvi njihovega osebnega
dostojanstva, odpira pa jim tudi stvarne življenjske perspektive za
čas po prestani kazni. Med strokovnjaki je tudi veliko tistih, ki se
zavzemajo za uporabo terapevtskih metod, še posebej tim. kognitivnih
vedenjskih terapevtskih modelov in metod. Del strokovne javnosti
daje prednost kompleksnemu pedagoškemu pristopu, ki gradi svoje
programe obravnavanja na stiku, na zaupanju in bližini, na
pozitivnem odnosu in na človeških in civilizacijskih vrednotah, ki
jih je mogoče posredovati mladim s težavami v socialni integraciji v
neposrednem osebnem odnosu in hkrati profesionalnem delovanju
pedagoških delavcev. Ta, zadnja alternativa, se bo (po avtorjevem
mnenju) prej ali slej izkazala za edino ustrezno in perspektivno.
-
- Ključne besede: prestopništvo, tretman,
vzgojni zavod.
|
Abstract
-
- At the turn of the millennium we have found
ourselves in a conceptual confusion in dealing with juvenile
delinquents. The political factors who hold the power still believe
it is possible to stop the flood of ever growing crime and social
pathology in young people by a consistent control, and strict yet
just punishment system even though in the developed countries such
preferences have not shown any positive results in the last
twenty-five years while crime and social pathology in young people
have been on the increase. Among experts, some support strict
respect for human rights and such a training program for yuvenile
delinquents that can help them maintain their personal dignity and
also open up realistic expectations for the time after their
release. Other experts believe in therapeutic methods, especially in
the cognitive behavioural therapeutic models and methods. Another
group of experts, however, advocate a complex educational approach
which is built on contacts, trust, closeness, positive attitude and
human and civilisation values that can be passed on to young people
with problems in their social integration through personal contacts
and professional work of educational staff. The latter alternative
will, in author’s view, sooner or later prove itself to be the only
suitable and productive.
-
- Key words: juvenile delinquency,
treatment, residential treatment institutions.
|