Vrnitev na osnovno stran Arhiv revije Socialna pedagogikaPregled srecanj, ki jih organizira ZZSPO sodelavcih ZSSPProjekti, ki jih organizira ZZSPSodelovanje
prejšnja številka 9

Socialna pedagogika 2000/2

Vol. 4

Kazalo/Contents

: naslednja številka
     
Človek prihodnosti Špela Razpotnik The man of the future
(Ne)smiselnost etičnih kodeksov strok, ki delajo z ljudmi Helena Jeriček The senselessness of the ethical codes applaying to disciplines working with people?
Pregled nekaterih fenomenoloških klasifikacij motenj vedenja in osebnosti otrok in mladostnikov Mitja Krajnčan in Ivan Škoflek Overview of some phenomenological classifications of children's and adolescents' behaviour disorders


 

 

 

 

 


 

Socialna pedagogika, 2000 vol. 4, št. 2, str. 115-147.

nazaj h kazalu

Človek prihodnosti The man of the future
Špela Razpotnik, univ. dipl. soc. ped., Združenje za socialno pedagogiko, Kardeljeva pl. 16, 1000 Ljubljana.
Povzetek
 
Članek razpravlja o značilnostih postmodernega sveta, o novih načinih bivanja oz. sobivanja ljudi v družbi. Opredeljuje nekatere pojave, posebej značilne za sodobni čas (npr. globalizacijo), primerja njihove različne vidike in razmišlja o njihovih vplivih na različna področja življenja v družbi. Posebej se osredotoča na revščino in izpeljuje njene nove pojavnosti, tudi sobivanje revščine in bogatstva, torej revščino znotraj bogatstva in narobe. Obravnavane pojave postavlja v polje delovanja socialne pedagogike, kjer tudi išče njeno polje delovanja v prihodnosti.
 
Ključne besede: bodočnost, globalizacija, nova revščina, socialna izključenost, družba tveganja, kultura strahu, vključevanje, etika.
Abstract
 
The man of the future - This contribution discusses characteristics of the post-modern world society, the new ways of living in the society. It defines some phenomena especially significant today, such as globalization. It compares its different aspects and discusses its influence on various fields of social life. It especially focuses on the concept of poverty and emphasises its new dimensions, such as the coexistence of poverty within wealth and vice versa. The implications of the discussed topics for the field of social pedagogic activity are described and visions for its future developments are proposed.
 
Key words: future, globalisation, new poverty, social exclusion, risk society, culture of fear, inclusion, ethics.

 

Socialna pedagogika, 2000 vol. 4, št. 2, str. 149-166.

nazaj h kazalu

(Ne)smiselnost etičnih kodeksov strok, ki delajo z ljudmi The senselessness of the ethical codes applaying to disciplines working with people?
Helena Jeriček, prof. slov. in univ. dipl. lit. komp., Inštitut Jožef Štefan, Jamova 39, 1000 Ljubljana.
Povzetek
 
Z nastankom etičnih kodeksov (v 90. letih) strok, ki delajo z ljudmi, se zastavlja tudi vprašanje njihove smiselnosti in učinkovitosti. V članku je najprej podan filozofski pogled na etiko in razvoj moralnega čuta pri otroku po Piagetu in Kohlbertu. Etični kodeksi nastajajo zato, da bi zagotovili izpolnjevanje mednarodnih deklaracij o človekovih pravicah na mikrosocialni ravni. Primerjava sedmih etičnih kodeksov strok, ki delajo z ljudmi, je pokazala, da kodeksi opredeljujejo dolžnosti predstavnikov strok do otroka, mladostnika oz. klienta. Druga značilnost je, da so obvezujoči za vse, ki delajo v določeni stroki, čeprav ne predvidevajo podpisovanja in kazenskih snakcij za kršitelje. Kodeksi večinoma, razen dveh, omenjajo častna razsodišča, ki se ukvarjajo s kršitvami in izrekanjem moralnih sodb. Dva kodeksa zagotavljata (poleg dolžnosti) tudi zaščito delavcev. V kodekse ni mogoče zajeti vseh konkretnih problemov, pomembno pa je, da so oblikovani tako, da nudijo smernice delovanja, pri čemer je treba upoštevati strokovnjakovo anonimnost in svobodo, ki je omenjena s klientovimi pravicami in svoboščinami.
 
Ključne besede: etični kodeksi, razvoj etičnega ravnanja, filozofska etika, regulativna funkcija, profesionalizacija.
Abstract
 
Along with the emergence of ethical codes in the areas of work with people in the 90s arose the question of their sensibility and efficiency. In this article there is first given a philosophical approach to ethics followed by an outline of development of moral sense in a child according to Piaget and Kohlbert. Ethical codes are designed in order to ensure the implementation of the international declarations on human rights at the micro social level. Comparison of seven ethical codes from different areas of work with people shows that these codes define the responsabilities of those who work with people in their relation to a child, adolescent, or client. Secondly, they are binding for all who work in one area of work even if there is no penalties for those who breach them. Most codes, except for two, mention courts of honour which are to deal with breaches and passing moral judgements. Two codes provide, apart from duties, also some protection for workers. Such codes cannot cover all problems that might arise in practice, however, it is important they offer guidelines for work, taking into account worker's autonomy and freedom together with client's rights and privileges.
 
Key words: ethical code, development of ethical work, ethics in philosophy, professionalization.

 

Socialna pedagogika, 2000 vol. 4, št. 2, str. 167-179.

nazaj h kazalu

Pregled nekaterih fenomenoloških klasifikacij motenj vedenja in osebnosti otrok in mladostnikov Overview of some phenomenological classifications of children's and adolescents' behaviour disorders
Mitja Krajnčan, mag. soc. ped., Ivan Škoflek, dr. def., oba Pedagoška fakulteta v Ljubljani, Kareljeva pl. 16, 1000 Ljubljana.
Povzetek
 
Prispevek govori o fenomenoloških klasifikacijah motenj vedenja in osebnosti otrok in mladostnikov v delih avtorjev Leopolda Breganta, Janeza Bečaja, Vinka Skalarja, Ivana Škofleka, Norberta Myschkera, W. Schraderja in drugih. Gre za pojavne oblike, ki jih socialne službe običajno navajajo/ugotavljajo pri oddaji otrok in mladostnikov v zavode. Klasifikacije pojavnih oblik motenj vedenja in osebnosti bi morali stalno kritično analizirati, saj se družbena strpnost do odklonskega vedenja otrok in mladine spreminja.
 
Ključne besede: motnje vedenja in osebnosti, fenomenologija.
Abstract
 
The article overviews the phenomenological classifications of children's and adolescents' behaviour disorders described in works of Leopold Bregant, Janez Beeaj, Vinko Skalarj, Ivan
Škoflek, Norbert Myschker, Schrader and others. It discusses behaviour disorders usually mentioned/diagnosed when children and adolescent are sent to residential tretment institutions. Classifications of behaviour and personality disorders should permanently be critically analysed as tolerance in the society for deviant behaviour in children and adolescents is changing.
 
Key words: behaviour and personality disorder, phenomenology.