| Članek v PDF formatu | Socialna pedagogika, 2006 vol. 10, št. 2, str. 137-168. |
| Učitelji o Romih v slovenski osnovni šoli | Teachers about the Romanis in primary school in Slovenia |
| Mojca Peček, dr.
ped., Pedagoška fakulteta v Ljubljani, Kardeljeva pl. 16, 1000
Ljubljana;
Ivan Čuk, dr. kineziologije, Fakulteta za šport, Gortanova 22, 1000 Ljubljana; Irena Lesar, mag. ped., Pedagoška fakulteta v Ljubljani, Kardeljeva pl. 16, 1000 Ljubljana, in Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem, Cankarjeva 5, 6000 Koper. |
|
|
Povzetek Osnovno vprašanje pričujočega prispevka je, kako oblikovati kakovostno šolanje romskih učencev ob predpostavki ohranjanja lastne kulturne dediščine in jezika. V ta namen analizira, kako slovenska država in šolski sistem obravnavata romske učence in kakšen odnos imajo do njih slovenski osnovnošolski učitelji. Iz odgovorov učiteljev je jasno zaznati prepričanje, da šola romskih učencev ne sme segregirati na ta način, da se jih poučuje ločeno, v posebnih razredih ali šolah. Manj senzibilnosti pa je zaznati pri vprašanjih, ali bi moralo biti zanje kaj drugače in kaj, da bi bili lahko prav tako uspešni kot njihovi vrstniki. Prispevek tudi kaže, da učitelji sebe ne vidijo kot pomembne dejavnike pri doseganju učnih uspehov kot tudi pri socialnem vključevanju romskih učencev, temveč odgovornost zanje prelagajo na druge, predvsem na otroka samega. Odnosa učiteljev do romskih učencev ne moremo razumeti zunaj formalnih okvirov slovenskega šolskega sistema, za katere avtorji ugotavljajo, da specifike romske učencev prav tako ne rešuje ustrezno. Romski učenci tako niso deležni ustrezne pozornosti stroke in politike, posledično pa tudi učiteljev. Ključne besede: Romi, osnovna šola, stališča učiteljev, vključevanje, izključevanje, zagotavljanje pravic. |
Abstract The key question of this article is how to provide good quality education to the Romani children while helping them maintain their own culture and language. To answer it, the paper analyses the way in which the Slovenian government and the school system treat the Romani children and how they are seen by Slovenian teachers. Teachers clearly believe that the Romani children should not be segregated in school, i.e., they should not be taught separately in special classes and schools. However, there is less sensitivity when it comes to the question whether the Romanis should be treated differently and how differently to become as academically successful as their peers. The paper also shows that teachers do not see themselves as an important factor in facilitating good academic results and the social inclusion of the Romani children but rather pass the responsibility on to others, mainly on the children themselves. Such teachers' attitudes, however, should not be taken out of the formal context of the Slovenian school system which, according to the authors, has not found an appropriate response to the specific problems of the Romanis. The Romani children have not been given the attention needed by the experts in the field and the administration, and consequently the Slovenian teachers. Key words: Romani children, primary school, teachers’ attitudes, inclusion, exclusion, human rights |
| Članek v PDF formatu | Socialna pedagogika, 2006 vol. 10, št. 2, str. 169-180. |
| Socialna pedagogika v kontekstu edukacijskih politik in koncepta socialnega kapitala | Social pedagogy in the context of educational politics and the concept of social capital |
| Nataša Zrim - Martinjak, univ. dipl. soc. ped., Stanovanjska skupina Kranj, Vzgojni zavod Kranj, Šempeterska 3, Kranj. | |
|
Povzetek Prispevek postavlja socialno pedagogiko v kontekst edukacijskih politik in koncepta socialnega kapitala. Pri tem zagovarja mesto in vlogo socialne pedagogike v socialni vzgoji in izobraževanju ter poudarja njen pomen. Socialni kapital aplicira na področje vzgoje in izobraževanja, ga obravnava kot pomemben resurs v razvoju družbe in posameznika ter ga postavlja ob bok človeškemu kapitalu. Z osrednjim vprašanjem prispevka – kako se tri kategorije, ki jih razume kot temeljne v razvoju sodobne družbe in posameznika, in sicer dostop do izobraževanja, uspeh (dosežki) v izobraževanju ter prenos in širjenje pridobljenega znanja, kažejo v sodobnih evropskih edukacijskih politikah – raziskuje mesto socialne pedagogike v edukacijskih politikah, do katerih zavzema kritično stališče. Ugotavlja, da ima socialna pedagogika v edukacijskih politikah mesto in priložnosti na področju socialne vzgoje in izobraževanja, kar pomembno prispeva k razvoju sodobne družbe in posameznika. Odprto pa ostaja vprašanje, kako se bo do izpostavljenega opredelila sama stroka. Ključne besede: socialna pedagogika, socialna vzgoja in izobraževanje, socialni kapital, človeški kapital, edukacijske politike, dostop do izobraževanja, uspeh v izobraževanju, znanje |
Abstract This article places the social pedagogy in the context of educational politics and the concept of social capital. It argues that social pedagogy has its important place and role to play in social education. The social capital is here applied to education and seen as an important resource in the development of society and individuals in it, taking its place right next to the human capital. Focusing on the main question how the three categories considered as fundamental in the development of the individual and society, namely, the access to education, achievements in education and the application and dissemination of acquired knowledge, are represented in the contemporary education policies in the European countries, the article is trying to ascertain the position of social pedagogy in the European educational policies scrutinised here by the author. It is concluded that social pedagogy has a position and opportunities in education and can significantly contribute towards the development of the society and every individual. However, it remains to be seen what stand the professionals in the field will take. Key words: social pedagogy, social education, social capital, educational policies, access to education, achievements in education, application and dissemination of the acquired knowledge.
|
| Članek v PDF formatu | Socialna pedagogika, 2006 vol. 10, št. 2, str. 181-192. |
| Popotnice skozi mračne pokrajine – poporodne stiske v vsakdanjem življenju mladih mater | Travelers through the dark land – postnatal distress in everyday life of young mothers |
| Zalka Drglin, dr. ženskih študij in feministične teorije, Inštitut za varovanje zdravja, Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana. | |
|
Povzetek Prispevek prikazuje prevladujoče koncepte o obporodnih stiskah in iščemo poti onstran preozkih znanstvenih opredelitev duševnih težav mladih mater. Postavlja se temeljno vprašanje – ali različne, samoumevne in nepreizprašane vsakdanje prakse, s katerimi se srečujejo ženske z dojenčki, delujejo kot različni mehanizmi oblastnih razmerij (M. Foucault), ki so med drugim navzoči tudi v sodobnem konceptu "skrbi za zdravje" ali pa kot možnosti iskanja novih izbir in osvoboditev. Izkušnje svetovalk ženskam z obporodnimi stiskami in njihovim partnerjem kažejo na nujnost kompleksnega razumevanja problematike in individualizirane pomoči. Združevanje žensk z dojenčki v samopomočne skupine in organiziranje skupin za pomoč ženskam z obporodnimi stiskami, ki v Sloveniji šele začenjajo svoje življenje, so oblike specifičnega povezovanja ljudi in novega definiranja skupnosti. Nujen je večji poudarek podpori ženskam, prav tako kot je nujno razvijati natančno in občutljivo kritično misel o delovanju različnih silnic, ki soodločajo in se konfrontirajo v "predpisanih" oblikah nege dojenčka, ki jih v večini primerov opravljajo ženske, biološke matere. Ključne besede: obporodne duševne težave, ženske, svetovanje, samopomočne skupine, materinstvo.
|
Abstract The article presents dominant concepts about postnatal mental problems and looks beyond too-narrow scientific arguments about them. The main question about everyday practices of motherhood is: are we talking about power relationships or are they the a way to freedom? We have to think about complexity of this problem and in the same time about individual choices. By organizing self-help groups and support groups for women, a telephone line called “mamaZOFA”, individual consultations and crises team there is a new start for specific community life in Slovenia. A critical stance needs to be developed about the prescribed way to be »good mother« - as this in the same time enables an extension of forms of support to women. Key words: postnatal mental problems, women, counseling, self-help groups, motherhood
|
| Članek v PDF formatu | Socialna pedagogika, 2006 vol. 10, št. 2, str. 193-216. |
| Vloga in pomen dvojezičnosti druge generacije priseljenih v Slovenijo | The role and meaning of bilingual culture for the second generation of immigrants in Slovenia |
| Sandra Medveš, univ. dipl. soc. ped., Varstveno delovni center Tolmin, Rutarjeva 18, 5220 Tolmin. | |
|
Povzetek Slovenijo je v preteklosti zajel močan val priseljevanj iz različnih jugoslovanskih republik. Tu so bile boljše možnosti za zaposlitev, zato so delavci tukaj tudi ostali. Njihovi otroci so se tu rodili in jih imenujemo druga generacija priseljenih. Vključeni so v slovenske šole, kjer povečini prevladuje slovenska populacija učencev. Kako se ti otroci vključujejo ter kako jih Slovenci doživljajo in sprejemajo, je ključno vprašanje članka. Posebna pozornost je v prispevku namenjena prav pomenu poznavanja in obvladovanja jezika obeh kultur oz. okolij, to je prvega (maternega) in drugega (tujega) jezika. Prav ta je namreč eden od pomembnih atributov, ki vpliva na boljšo ali pa slabšo integracijo otrok priseljencev v slovensko kulturo in matično kulturo staršev. Prispevek skuša s pomočjo dveh ločenih intervjujev otrok priseljencev podati primerjavo in hkrati potrditi teoretične izsledke, kako zelo pomembna je vloga jezika (oz. dveh jezikov) pri vzpostavljanju in gradnji identitete ter nenazadnje socialni integraciji. Ključne besede: družina, druga generacija priseljenih, materinščina, drugi jezik, dvojezičnost, socializacija, identiteta, integracija.
|
Abstract In the past Slovenia has received many immigrants from different former Yugoslav republics. The possibilities of getting a job were much better in Slovenia, so the workers stayed here. Their children were born here and are called the second generation of the immigrants. They attend Slovene schools in which the Slovene students are in majority. The main question of this article is how these children accomodate into the society and how the Slovenes accept them. The article emphasizes the importance of knowing and understanding both languages, mother tongue and second language. These are very important atributes for successful integration in both cultures. The article aims – by presenting interviews with children - to explain and confirm the importance of mastering the Slovene language and second language for successful integration. Key words: family, the second generation of immigrants, mother tongue, second language, bilingual communities, socialization, identity, integration. |
| Članek v PDF formatu | Socialna pedagogika, 2006 vol. 10, št. 2, str. 217-230. |
| Hiperprotektivnost v institucionalni vzgoji | Overprotection in the institutionalised education |
| Simona R. Ožek, mag. soc. ped., Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik, Novi trg 43a, 1241 Kamnik. | |
|
Povzetek Prispevek se ukvarja s pojavom hiperprotektivnosti v institucionalni vzgoji. Izhaja iz predpostavke, da je za profesionalne vzgojitelje nujno, da pri svojem delu upoštevajo strokovno ozadje, medtem ko si kot starši lahko privoščijo, da delajo po občutku. Opredeli pojem hiperprotektivnosti in njene vplive na otrokov psihični razvoj. Pri tem se opira na teorijo razvojnega procesa separacije in individualizacije Margaret Mahler. Poudari pomen posameznih faz v tem procesu, še posebej prakticiranja, ki je pri gibalno oviranih osebah moteno. Institucionalno vzgojo predstavi v luči samostojnosti, ki je eden izmed pomembnih vzgojnih ciljev. Izpostavi vpliv hiperprotektivnosti na razvoj posameznikove samostojnosti in pokažem, da se hiperprotektivnost in samostojnost izključujeta. Predpostavlja, da je institucionalna vzgoja gibalno oviranih mladostnikov zaradi različnih vzrokov hiperprotektivna, kar onemogoča uspešno delo, če uspešnost merimo z doseganjem ciljev, ki smo jih postavili. Opredeli prilagojeno prakticiranje, ki omogoča, da se izognemo hiperprotektivnosti. Ključne besede: hiperprotektivnost, institucionalna vzgoja, gibalno ovirane osebe, separacija in individualizacija, prilagojeno prakticiranje, profesionalni vzgojitelj. |
Abstract This article deals with the phenomenon of overprotection in the institutionalised education. It is based on the assumption that professional educators must apply their professional knowledge whereas the children’s parents can afford to follow their feelings. The study defines the notion of overprotection and how it affects the child's mental development. In this, it draws on the Margaret Mahler’s theory of the developmental processes of separation and individualisation. It underlines the importance of specific stages in this process, of the practicing in particular, which is impaired in persons with physical disabilities. The institutionalised education is presented from the aspect of independence which is one of the key educational objectives. The article looks at how overprotection affects the development of one's independence and concludes that overprotection and independence are not compatible. There is an assumption that institutionalised education of physically disabled young people is overprotective for a variety of reasons which stand in the way of successful work if success is measured by the goals we set. The article examines adjusted practice which would enable us to avoid overprotection. Key words: overprotection, institutionalised education, physically disabled persons, separation and individualisation, professional educator. |
| Članek v PDF formatu | Socialna pedagogika, 2006 vol. 10, št. 2, str. 231-244. |
| Usposabljanje prostovoljcev in prostovoljno svetovalno delo v zaporu | Training volunteers and voluntary counselling work in prison |
| Andreja Grobelšek, univ. dipl. soc. ped., Teharska cesta 53, 3000 Celje; Karmen Mikek, univ. dipl. soc. ped., Sp. Razbor 64, 3225 Šoštanj. | |
|
Povzetek Ena od oblik dela z mladostniki in odraslimi, ki prestajajo kazen zapora, je tudi svetovanje, ki poteka kot prostovoljna dejavnost, znotraj katere študentje in študentke različnih smeri skušajo preko tedenskih srečanj predvsem skozi pogovor vzpostaviti pristen stik in oblikovati enakopraven odnos z obsojeno osebo. Prispevek nas seznanja z namenom, značilnostmi in praktično izvedbo svetovanja v zaporu na podlagi izkušenj prostovoljnega dela v okviru skupine Samarijan pri društvu Amos v ZPMZKZ Celje. Skozi perspektivo strokovnih predpostavk in praktičnih izkušenj svetovalnega dela lahko predvidimo, katera znanja in spretnosti prostovoljcu oz. prostovoljki pomagajo pri vodenju takšnega svetovalnega odnosa, ki vsem udeleženim prinaša zadovoljstvo. Zato nekaj prostora namenjamo značilnostim, naravnanostim in kompetencam, potrebnim za tovrstno prostovoljno delo, ki prispevajo k produktivnemu odnosu med svetovalcem in svetovancem, in predstavljamo pomen usposabljanja za prostovoljce in prostovoljke. Skozi odnos se svetovalci srečujejo z različnimi izkušnjami in situacijami, ki sprožajo tako osebne kot tudi strokovne dileme. Tako spregovorimo tudi o vlogi supervizije, ki skupaj z usposabljanjem in praktičnimi izkušnjami sooblikuje polje učenja in podpore za prostovoljce in prostovoljke, ki svoje delo opravljajo v zavodih za prestajanje kazni zapora. Ključne besede: prostovoljno delo, zapor, usposabljanje prostovoljcev, supervizija prostovoljcev. |
Abstract One way of working with youth and adult inmates is counselling, organised as a voluntary activity enabling students from different fields to establish a genuine contact and equal relationship with a convicted criminal by conducting weekly meetings. The article presents the objectives, features and practice of prison counselling based on the experiences gained by conducting voluntary work in Samarijan group at Amos Club at ZPMZKZ Celje. Through the perspective of professional issues and practical counselling work it becomes clear what knowledge and skills would be of help to a volunteer to conduct a satisfying counselling relationship. The article then looks at the features, orientations and competences required for work which would contribute towards a productive relationship between the counsellor and the counselled, and presents the importance of volunteer training. In the course of the counselling, the counsellors encounter all kinds of experiences and situation which open up many personal and professional dilemmas. Finally, the paper addresses the role of supervision which together with the training and practical experiences contribute towards learning and support for the volunteers who work in prisons. Key words: voluntary work, prison, training of volunteers, volunteers' supervision. |
