|
|
Socialna pedagogika 2006/3 Vol. 10 Kazalo/Contents |
: naslednja številka |
| Zapor: družba znotraj družbe - pogled obsojencev na odnose in življenje v zaporu | Gorazd Meško, Danijela Frangež, Mojca Rep in Kristina Sečnik | Prison: society inside society – prisoners’ perspectives on relations and life in prison |
| Tvegana uporaba nedovoljenih drog v slovenskih priporih | Bojan Kruhar | Risky use of ilicit drugs in Slovenian detention facilities |
| Pomoč ali premoč: odnosi med terapevtskimi in vzgojno-izobraževalnimi institucijami | Andrej Gregorač | Help or domination: on the relationship between therapeutic and educational institutions |
| Konstruktivizem v šoli kot podlaga učenja nenasilnih vzorcev vedenja | Urša Marn | Constructivism at school as a basis for learning of nonviolent behavioral patterns |
| Članek v PDF formatu | Socialna pedagogika, 2006 vol. 10, št. 3, str. 261-286. |
| Zapor: družba znotraj družbe - pogled obsojencev na odnose in življenje v zaporu | Prison: society inside society – prisoners’ perspectives on relations and life in prison |
| Gorazd Meško, dr.
soc. ped., Fakulteta za policijsko-varnostne vede, Univerza v Mariboru,
Kotnikova 8, 1000 Ljubljana; Danijela Frangež, dipl. varstvosl, e-naslov: [email protected]; Mojca Rep, dipl. varstvosl, e-naslov: [email protected]; Kristina Sečnik, dipl. varstvosl, e-naslov: [email protected] |
|
|
Povzetek Avtorji v prispevku predstavljajo rezultate dela študije, ki so jo izvedli decembra 2005 v Zavodu za prestajanje kazni zapora na Dobu. Rezultati kažejo, da so v preučevanem zaporu bolj naklonjeni represiji in retribuciji kot restituciji in tretmanski naravnanosti. Obsojenci se med seboj praviloma dobro razumejo in v večini ne zagovarjajo medsebojnega nasilja. Največ jih zagovarja spopad zaradi zavarovanja svoje časti, vendar še to ob predpostavki napadenosti. Z delom paznikov so v večini zadovoljni, čeprav z njimi ne razvijajo prijateljskih odnosov. Zaskrbljujoče pa je glasno izpostavljanje neenakopravnosti obravnavanja glede na pravila. Vendar (kot kaže) to nima velikega vpliva na spoštovanje pravil. Večina zapornikov navodila paznikov sprejema in upošteva, svojo (igrano) podredljivost pa povezujejo s pridobivanjem ugodnosti, kajti te so namreč največji adut v rokah zaporniškega osebja. Problem, ki se nanaša na svetovalno osebje, je v zvezi s tem, da jih obsojenci ne pojmujejo kot svetovalce, temveč kot pogojevalce oz. manipulante z ugodnostmi. To pa spominja na staro dobro znano tretmansko igro. Ključne besede: zapor, obsojenci, tretma, stališča, življenje v zaporu. |
Abstract The paper shows findings of a survey on life in prison which was performed in December 2005 in Prison of Dob. The results imply that the staff in the studied prison is more inclined to thorough control and retribution than restitution and treatment. Prisoners get along well and the majority of them do not seem to be violent against other prisoners. Violence is justified in case of other prisoner’s violent behaviour and for the protection of one’s honour. Prisoners are generally satisfied with prison guards' work, although they are not in favour of friendly relations with them. Most of inmates emphasize discriminatory practices of the prison staff regarding benefits for prisoners. The majority of prisoners consider and follow guards' directions. Their (often played) subordination is linked with gaining benefits. Giving/getting benefits is the prime method of the prison staff. In addition, the results are quite challenging for prison advisors (psychologists and pedagogues) because the prisoners perceive them more as brokers with benefits than advisors who help them when in trouble. Key words: prison, prisoners, attitudes, treatment, life in prison. |
| Članek v PDF formatu | Socialna pedagogika, 2006 vol. 10, št. 3, str. 287-322. |
| Tvegana uporaba nedovoljenih drog v slovenskih priporih | Risky use of ilicit drugs in Slovenian detention facilities |
| Bojan Kruhar, mag. soc. ped., Zavod za prestajanje kazni zapora Ljubljana, Povšetova 5, 1000 Ljubljana. | |
|
Povzetek Namen članka je predstavitev pripora kot oblike odvzema svobode in tveganega vedenja pripornikov v povezavi z uporabo nedovoljenih drog. Prvi del članka je namenjen priporu, drugi del pa zajema povzetke raziskave z naslovom Tvegane oblike vedenja v slovenskih priporih. Ta del identificira najbolj ranljivo skupino priprtih oseb glede na izpostavljenost tveganim oblikam vedenja in podaja odgovore na vprašanja, ali so tvegane oblike vedenja povezane s starostno strukturo pripornikov, institucionalno kariero, socialno mrežo, narodnostjo oz. statusom v Republiki Sloveniji in viktimizacijo tako s strani osebja zavodov za prestajanje kazni zapora kot sopripornikov. Zaključni del članka je namenjen razmišljanjem o smiselnosti izrekanja oddaje v pripor ter uporabi rezultatov za načrtovanje in izvajanje ustreznih preventivnih in ostalih programov v slovenskih priporih. Ključne besede: pripor, pripornik, tvegane oblike vedenja, droga, institucionalna kariera, viktimizacija. |
Abstract The aim of the article is presentation of detention facility as a form of imprisonment and risky behavior of pre-trail detainees in connection with use of illicit drugs. The first part of the article deals with detention facilities, the second part of the article presents the results of the research, which was done by the author of the article, as the part of his masters degree »Risky Behavior in Slovenian Detention Facilities«. The research identifies the most vulnerable group of inmates from the point of view of exposure to risky behaviors and gives the answers to the questions: do the risky behaviors have connection with the age structure, institutional career, social network, nationality or status in Slovenia and victimization among detainees and among detainees and prison staff. At the end, some suggestions are proposed about the of results of the research for planning and implementation of adequate prevention in detention facilities. Key words: detention facility, detainee, risk behaviors, drug, institutional career, victimization. |
| Članek v PDF formatu | Socialna pedagogika, 2006 vol. 10, št. 3, str. 323-340. |
| Nevarna lepota vrtov modernih normativnih diskurzov | Dangerous beauty of gardens of modern normative discourses |
| Tanja Ferkulj, dipl. soc. ped., [email protected] | |
|
Povzetek Prispevek prikazuje nekatere vidike pomena socialnih norm za povezanost družbenega življenja, hkrati pa njihovo prisotnost in upoštevanost predpostavlja za pogoj socialne izključenosti. Prispevek ugotavlja večno prisotnost dialektike izključenega in vključenega v družbenem kot pogoj preživetja družbenega sistema. Vsako zgodovinsko obdobje je z normativnimi diskurzi po svoje oblikovalo družbeno resničnost. Analiza modernega in postmodernega diskurza pokaže nekaj sprememb v organizaciji družbene realnosti, ki so prešle od učinkovite, objektivne vsedoločljivosti modernih konceptov do posameznih razdrobljenih in subjektivnih zgodb postmoderne. Kljub navidez vsepriznavajočemu demokratičnemu diskurzu obstajajo neštete in brezimne oblike socialne izključenosti, ki čakajo na svoje poimenovanje in priznanje. Ključne besede: posameznik, družba, socialna norma, normativni diskurz, socialna izključenost, moderna, postmoderna. |
Abstract In this article some aspects of norms and their role in social integration, as well as their presence and consideration as a cause of social exclusion, are reviewed. The article shows an eternal dialectic between the social inclusion and social exclusion, both being conditions for existence of a social system. Each historical period shaped social reality through normative discourses in its own way. The analysis of modern and postmodern discourses shows some important changes in the organization of social reality, passing from effective, objective, deterministic concepts of modernity, to individual, fragmented and subjective stories of postmodernity. In spite of all-recognizant democratical discourses, it seems, that there exsist many unnamed forms of social exclusion, waiting for their identification and recognition. Key words: individual, society, social norms, normative discourses, social exclusion, modernity, postmodernity. |
| Članek v PDF formatu | Socialna pedagogika, 2006 vol. 10, št. 3, str. 341-364. |
| Pomoč ali premoč: odnosi med terapevtskimi in vzgojno-izobraževalnimi institucijami | Help or domination: on the relationship between therapeutic and educational institutions |
| Andrej Gregorač, univ. dipl. psih.; Staša Sitar, prof. defekt. MVO; oba Vzgojni zavod Kranj, Šempeterska ulica 3, 4000 Kranj. | |
|
Povzetek Neizogibno sodelovanje med strokovnjaki v stanovanjskih skupinah in terapevtskih institucijah vseh vrst proizvaja zelo specifično in delikatno polje medsebojnih odnosov, ki so stalno na preizkušnji in v katerih se vprašanje avtoritete pogosto postavlja kot osrednje področje delovanja obeh institucij. Kot primer navaja situacijo v Vzgojnem zavodu Kranj, organiziranem v obliki petih stanovanjskih skupin, ki nama služi kot reprezentativen primer oblikovanja teh dvoumnih situacij, iz katerih težko sledi izpeljava kakršnihkoli konstruktivnih izhodišč, če celotne situacije ne preopredelimo z drugih zornih kotov. V tem primeru se izkaže, da lahko obe vrsti institucij medsebojno sodelujeta na več možnih načinov, vsi pa morajo temeljiti na jasno izraženih izhodiščih, jasnih pričakovanjih in razpoznavno razdeljenih vlogah delovanja. Ključne besede: vzgojni zavod, stanovanjske skupine, terapevtske institucije. |
Abstract The inevitable cooperation between expert workers in community home and therapeutic institutions including psychiatry is producing a delicate field of contested relationships where the question of authority is often put forward as a primary domain of interests on both sides. The situation in Vzgojni zavod Kranj, a residential treatment institution, organized in five community homes serves here as a representative case of formation of such double bind situation with no evident constructive outcome for both sides unless some matters of a case are brought to light from a different perspective. It proves that both institutions can work together in many different terms, though all should be based on a relatively clear starting positions, apparent expectations and evidently divided roles of engagements. Key words: residential treatment institution, community home, therapeutic institutions. |
| Članek v PDF formatu | Socialna pedagogika, 2006 vol. 10, št. 3, str. 365-386. |
| Konstruktivizem v šoli kot podlaga učenja nenasilnih vzorcev vedenja | Constructivism at school as a basis for learning of nonviolent behavioral patterns |
| Urša Marn, dipl. soc. ped., Osnovna šola Danile Kumar, Godeževa 11, 1000 Ljubljana. | |
|
Povzetek V članku prehajam od razlag konstruktivizma, kibernetike, komunikacije in svojega razumevanja le-teh do razlag svojega razumevanja uporabe konstruktivističnega pogleda na učenje in komunikacijo v šoli. Pomembna se mi zdi vloga razrednika in njegove možnosti prispevanja k učinkoviti komunikaciji med njim in otroki, zlasti pa se osredotočam na razrednikovo komunikacijo s starši, kar razumem kot pomemben del podlage učenja vzorcev vedenja otrok. Razmišljam o možnostih, ki jih lahko razrednik uporabi pri svojem pristopanju v komunikacijo s starši otrok in pri prizadevanju za vključenost ter občutek pripadnosti staršev k razredni skupnosti. Na koncu sledi oris učiteljevega pristopa v komunikacijo z otroki ter v komunikacijo s starši skozi hermenevtično epistemologijo. Ključne besede: konstruktivizem, šola, komunikacija, razrednik, učenje vedenja. |
Abstract This article is about constructivism, cybernetics and communication. It attempts to explain how to use constructivistic understanding of learning and communication theory in school. An emphasis is placed on the very important role of the class teacher and her/his possibilities to communicate in effective ways with children. However, the main focus is on the class teacher's communication with parents. This is an important part of the basis for children's learning of behaviour. The author ruminates about teacher's possibilities in her/his approach to communication with children and parents, and in her/his striving to make parents feel included in the class community. Finally, the teacher’s manner of communication with children and parents is analysed through hermeneutics epistemology. Key words: constructivism, school, communication, class teacher, learning of behaviour. |
