Vrnitev na osnovno stran Arhiv revije Socialna pedagogikaPregled srecanj, ki jih organizira ZZSPO sodelavcih ZSSPProjekti, ki jih organizira ZZSPSodelovanje
prejšnja številka 9

Socialna pedagogika 2001/1

Vol. 5

Kazalo/Contents

: naslednja številka
     
Prosocialno in agresivno vedenje učencev v šoli Ivan Škoflek Prosocial and aggressive behaviour of pupils in school
Vpliv strokovnjaka na potek razgovora z otroki in mladostniki Jana Rapuš Pavel The role of a professional in setting up an interview with children and youth
Socialne reprezentacije odklonskosti med študentkami socialne pedagogike Bojan Dekleva Social representations of deviance of students of social pedagogy
Vzgoja med naravo in kulturo Vasja Smole-Dubrovnik Education between nature and culture
Vzgoja in ljubezen Špela Razpotnik Education and love

 

 


 


 

Socialna pedagogika, 2001 vol. 4, št. 1, str. 1-24.

nazaj h kazalu

Prosocialno in agresivno vedenje učencev v šoli Prosocial and aggressive behaviour of pupils in school
Ivan Škoflek, dr. def., Pedagoška fakulteta v Ljubljani, Kardeljeva pl. 16, 1000.
Povzetek

Prispevek govori o nekaterih vedenjskih značilnosti učencev, ki podpirajo ali ovirajo njihovo vključevanje v razredni oziroma šolski kolektiv. Avtor izhaja iz postavke, da je medsebojno sprejemanje učencev eden temeljnih pogojev njihove šolske uspešnosti. Prosocialno (socialno zaželeno, produktivno) se vede učenec, ki si prizadeva za dobre odnose z vrstniki, rad z njimi sodeluje, jim pomaga, uživa v njihovi družbi itd. Za prosocialno vedenje v šoli naj bi otrok razvil/razvijal številne socialne veščine v družini. Seznam teh veščin si je avtor sposodil pri Bašićevi (2000). Teoretična razmišljanja o prosocialnem in agresivnem vedenju šolskih otrok so podprta z manjšo raziskavo tega vedenja v treh slovenskih šolah (Ljubljana, Jesenice,Velenje). Raziskava je bila opravljena z uporabo anketnega vprašalnika PROS/AG, avtorjev M. Žužula in V. Vlahović-Štetić (Vlahović-Štetić, 1992), na vzorcu 334 učencev OŠ in 47 dijakov. Nekatere rezultate avtor primerja z ustreznimi rezultati podobne raziskave na Hrvaškem.

Ključne besede: prosocialno vedenje, agresivno vedenje, socializacija, veščine medosebnega vedenja.

Abstract

The article discusses some behavioural patterns in students/pupils that support their integration in their school or make it harder. Its author presumes that acceptance by peers presents one of the key elements for success in school. A student/pupil behaves pro socially (i.e., productively and sociably) when he/she strives for good relationships with their peers, enjoys team work, is willing to help, enjoys their peers' company etc. In order to behave pro socially the child should develop his/her social skills in their family. The list of social skills is taken from Bašia (2000). The theoretical reflections on pro social and aggressive behaviour in school children in the article are supported by a small research conducted in three schools in Slovenia (Ljubljana, Jesenice, Velenje). The research was based on a PROS/AG questionnaire by M. Žužula and V.Vlahović-Štetić (Vlahović-Štetić, 1992), and it included 334 primary school children and 47 high school students. The author compares some results with the results from a similar research conducted in Croatia.

Key words: prosocial behaviour, agressive behaviour, socialisation, interpersonal behaviour skills.


 

Socialna pedagogika, 2001 vol. 5, št. 1, str. 25-38.

nazaj h kazalu

Vpliv strokovnjaka na potek razgovora z otroki in mladostniki The role of a professional in setting up an interview with children and youth
Jana Rapuš Pavel, mag. soc.ped, Pedagoška fakulteta v Ljubljani, Kardeljeva pl. 16, 1000 Ljubljana.
Povzetek

Strokovnjak, ki oblikuje razgovor z otroki in mladostniki, pretežno nadzoruje to interakcijo. Odgovoren je za to, da način vodenja razgovora prilagodi komunikacijskim sposobnostim izpraševanca (psihološki kompetenci za razgovor, kognitivnemu, jezikovnemu razvoju ter ravni otrokove socializacije). Kakovost pridobljenih informacij je tako kot od otrokove ali mladostnikove kompetence odvisna tudi od usposobljenosti in osebnostnih značilnosti strokovnjaka, od namena pridobivanja informacij, od specifičnih tehnik vodenja razgovora, vključno z okoliščinami razgovora.

Ključne besede: medosebna interakcija, komunikacija, diagnostični intervju, otrok, mladostnik.

Abstract

The professional who sets up an interview with a child or adolescent is mostly in control of the situation. It is his responsibility to adapt the method of conducting the interview to the communication skills of the interviewed child (the child's psychological ability to engage in conversation, his cognitive and language skills and the level of socialisation). The quality of the information gathered therefore depends not only on the child's own abilities but also on the professional's skill and personal characteristics, the purpose of the information gathering, the specific techniques used in the interview and also the context of the interview.

Key words: interpersonal interaction, comunication, diagnostic interview, child, adolescent.


 

Socialna pedagogika, 2001 vol. 5, št. 1, str. 39-74.

nazaj h kazalu

Socialne reprezentacije odklonskosti med študentkami socialne pedagogike Social representations of deviance of students of social pedagogy
Bojan Dekleva, dr. psih., Pedagoška fakulteta v Ljubljani, Kardeljeva pl. 16, 1000 Ljubljana.
Povzetek

Članek prinaša izide empirične analize socialnih reprezentacij študentk socialne pedagogike o drugačnosti oz. o odklonskosti. Ugotavlja, da sta temeljni dimenziji strukturiranja študentskih predstav o odklonskosti: stopnja odklonskosti in krivda (odklonskega) posameznika. Nadaljnja analiza preverja, katerim skupinam odklonski oseb se študentke čutijo čustveno in socialno bolj ali manj blizu oz. oddaljene. Razprava obravnava pomen teh ugotovitev za nadaljnji razvoj študijskega programa socialne pedagogike ter za refleksijo stroke.

Ključne besede: socialne reprezentacije, odklonskost, socialna pedagogika, študij socialne pedagogike, študentje.

Abstract

The article presents results of an empirical analysis of the social representations of deviance of the students of social pedagogy. It identifies the two basic dimensions in the structure of students' conceptions of deviance - the level of deviance and the level of guilt of the deviant individual. Further analysis assesses which groups of the deviant individuals the students view more or less favourably and to what extent they feel themselves close or distant to those groups. The study discusses the importance of its findings for further developments in the study programme of social pedagogy and for the reflections of the profession itslef.

Key words: social representations, deviance, social pedagogy, study programme of social pedagogy, students.


 

Socialna pedagogika, 2001 vol. 5, št. 1, str. 75-85.

nazaj h kazalu

Vzgoja med naravo in kulturo Education between nature and culture
Vasja Smole - Dubrovnik, Prof. defektologije in domske vzgoje, Dijaški dom Lizike Jančar, Titova 24a, Maribor.
Povzetek

Vzgoja omogoča človeku sestop iz narave v kulturo. Vzgoja pa je vedno omejevanje svobode, ki je možna kot sinteza svobode posameznika in svobode človeka kot družbenega bitja. Možnost izbire je možnost svobode, izbiro pa pogojujejo naravne danosti in možnosti, da jih spoznamo in razvijemo. Naloga vzgoje je, da razvije naravne zasnutke, ki so v človeku, in sicer sorazmerno, da bo človek ustrezal svojemu bistvu.

Ključne besede: vzgoja, izobraževanje, narava, kultura, svoboda, socializacija, omejevanje.

Abstract

Education gives human beings a way to move from the nature to culture. However, education always means restrictions imposed on one's freedom. Freedom is possible as a synthesis of freedom of an individual and freedom of one as a social human being. Choice equals freedom, and choice is limited by natural endowments and potentials we are able to recognize and develop. The task of education is to develop natural endowments proportionally so that one remains true to his/her inner self.

Key words: upbringing, education, nature, culture, feedom, socialization, restriction.


 

Socialna pedagogika, 2001 vol. 5, št. 1, str. 86-101.

nazaj h kazalu

Vzgoja in ljubezen Education and love
Špela Razpotnik, dipl. univ. soc. ped, Pedagoška fakulteta v Ljubljani, Kardeljeva pl. 16, 1000 Ljubljana.
Povzetek

V članku avtorica razmišlja o ljubezni kot o pojavu, na katerem sloni možnost vzgojnega delovanja. Na podlagi zgodovinskih konceptov utemeljuje vsebino njenih sodobnih pojavnosti. Poglabljanje v zgodbe in mite o ljubezni prinaša ugotovitev, da imajo ti izrazito pedagoški podton. V njih je namreč z močjo ljubezni povezana človekova osebnostna rast in prehod iz neobrzdanega naravnega sveta v svet kulture. V nadaljevanju se ustavlja ob razlagah, ki pripisujejo ljubezni pozitivno motivacijsko moč oz. jo poskušajo pokazati kot strast, ki lahko iz stvari šele izvabi življenje, aktivnost ali spremembo. V sklepnem delu osvetli vzgojo še s povsem drugega vidika: kultiviranje človeka poimenuje kot nasilje nad njegovo (prvo)bitnostjo.

Ključne besede: ljubezen, vzgoja, nasilje.

Abstract

The author of this article sees love as the phenomenon which makes educational interaction possible. Looking at the concepts from the past, she explains its contemporary emergences. Contemplating old stories and myths about love results in the realization they hide a strong educational innuendo. The power of love seems to be closely related to one's personal growth and it signifies a transition from the wild natural world into the world of culture. The author further discusses some readings which link love with a positive motivational power and show love as a passion necessary to bring things to life, enable activity or instigate a change. In conclusion, education is looked at from another angle: cultivating young people is a form of violence over their natural instincts.

Key words: love, education, violence.